Ali verjamete da so številni nakupovalni centri, zabavišča, letovišča in celo romarske destinacije stvar spontanega razvoja in neke demokratične odločitve ljudi? Vse našteto in še kaj je namreč rezultat najbolj dovršeno zastavljene in izpeljane marketinške strategije v zgodovini!

Človeško zaznavanje in razumevanje sveta se je v zadnjih tridesetih letih radikalno spremenilo z dajanjem prednosti fantazijskim in ustvarjenim okoljem pred naravnimi. Umetna okolja, kamor se množice v razvitem svetu že raje zgrinjajo kot v divjo ali ukročeno (parkovno) naravo, so brez zgodovinskega in prostorskega konteksta, tisto, kar nudijo, pa je omejeno, iluzorno in nastavljeno.

Neosebna nakupovalna središča, nerazpoznavna letališča, orjaški pisarniški kvadri, zagrajene stanovanjske soseske, tematski parki, vzorčne »stare vasi«, razstavljene za namen turizma, ter vodena in zamrežena področja »divje narave« delujejo bolj kot nastavljen program ne pa prostori. Ko človek stopi vanje, zapade v nek že določen ritual, ki ima malo skupnega z neko specifično lokacijo in časom. Pričujoča živahna in deloma šokantna knjiga nam odkriva mehanizme, ki stojijo za vsem tem.

A nekaj vendarle je na teh okoljih, da privlačijo mase kot magnet. Bi arhitekti lahko uporabili izkušnje teh okolij, ki očitno govore jezik množic? Arhitekti izkušenj oziroma ustvarjalci doživetij bodo v prihodnosti močno iskan kader. Znanje o človeškem obnašanju, orodja za njegovo spreminjanje in nadzor so atributi, ki jih iščejo sodobni prostori za prodajo. Z nakupovanjem so tržne sile dobile nadzor nad našim prostorom, stavbami, mesti, aktivnostmi, torej življenji.

Tematska okolja res nudijo cel spekter udobja in zabave, poleg tega omogočajo obiskovalcem prostorsko izkušnjo, konzumiranje prostora, kar je atrakcija samo po sebi. Obstajajo različni načini za spodbujanje potrošnje, element zabavnosti je najbolj opazen med njimi. Če se je interes družbe res tako zelo spremenil (od produkcije k potrošnji) in če arhitektura odslikava stanje družbe, v kateri nastaja, torej družbe, ki se želi zabavati, je številčnost umetnih tematskih okolij logična.

Arhitekti so tradicionalno šolani v duhu učinkovitega snovanja in optimizacije. Potrošništvo je to marsikje postavilo na glavo, saj je povzročilo labirintne tlorise letališč, ki naj bi bila po klasičnih pojmovanjih arhitekture pregledna, eliminacijo stopnišč, oken, stebrov, prazne vhodne fasade trgovskih objektov, neravnovesje med pomembnostjo interierja in eksterierja stavb, krčenje javnega (brezplačnega) prostora, pojav avtorsko zaščitenega urbanizma, nov besednjak arhitektov, snovanje zabavno-potrošniških prostorov po principu filma…

Vedno večja moč kapitala s pomočjo mehanizmov oglaševanja v veliki meri že povsod po svetu diktira pojavnost sodobne arhitekture in javnega prostora. To pa ne bi smelo biti nujno negativno za nek prostor. V množici avtorjev, ki potrošništvo le kritizirajo, Špela Šeme načrtno išče tudi njegove pozitivne vplive, predvsem na arhitekturo in okolje, ter možnosti za spreminjanje negativnih vplivov v pozitivne.